...

Ni še tako dolgo tega, ko sem bila majhna deklica in sem uživala v očkovem naročju. Z bratom sva se igrala z njim, prepeval nama je, vozil naju je v kamionu....
Danes ima moj očka siv obraz in žalostne oči. Postaral se je, srce ne deluje tako kot bi moralo.....in jaz sem neskončno žalostna. Strah me je vsakega maminega telefonskega klica, ker se bojim slabih novic.
Zadnje dneve zelo veliko razmišljam o svojem otroštvu. Šele sedaj se dobro zavedam, kako mi je vsak trenutek pomemben in kako si želim, da določenih stvari ne bi nikdar pozabila. Otrokom veliko pripovedujem kako je bilo, kje vse smo bili in kaj smo počeli. Nočem razmišljat o tem, kaj bo prinesel čas....nočem razmišljat, a misel je ves čas tukaj nekje čisto blizu..... vsakih nekaj trenutkov mi šine skozi glavo in bolečina mi stisne srce.

Jutri ga ponovno peljemo v bolnišnico...nevem kaj nam bodo povedali in kako dolgo bo tam. Zelo sem žalostna in zelo se bojim in kljub svojim letom še zmeraj hočem svojega očka.

NEDELJA

Obožujem sončne nedelje!

Tisti, ki me poznajo že vedo, da me ob nedeljah v času kosila lahko najdejo na klopci pod še golimi vejami starega kostanja. Redke trenutke miru in tišine preživim ob spečem malčku, s knjigo v roki in dobro skodelico kave. To je moja meditacija. Tako si napolnim baterije za nov teden, ki prihaja.

MAMA

Najprej je sama tema,
najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica
in iz nje ljubek deklič.

Iz njega mamica zraste,
a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat
in jaz pridem na svet.

Iz mamice zraste mama,
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.

Ko jaz odrastem, raste
mama počasi nazaj,
dokler babica ne postane
in pride z vnuki v raj.

Tone Pavček

Pa saj to ni res....

Kaj je lahko zjutraj najlepše, ko vstaneš in se začneš urejat za službo????

M. in otroka so že šli od doma. Jaz sem ostala doma z malčkom in imela sem še dovolj časa, da naju v miru uredim. Zaspana in skuštrana sem prišla v kopalnico, hotela sem si umit roke, ker sem previjala malčka, stisnila sem si milo na roke, odprla pipo......vode pa ni bilo od nikoder..... VODA!!!!!!! Iz obupa sem zakričala. Z mokrimi robčki sem si brisala milo iz rok in šla v upanju poskusit v kuhinjo. Tudi tam ni bilo vode. ...

Pa to je noro!!! Kaj ti lahko še kaj bolj pokvari dan že navsezgodaj zjutraj???? Klicala sem mamo, ki živi 1,5 km vstran in na mojo žalost tudi ni imela vode. Pa kaj se to danes dogaja????? Bila sem že pošteno besna, poklicala sem M. v službo in sem mu rekla, da do nadaljnega ostanem doma, saj takšna ne morem od hiše!!!

Ko sem nervozno hodila po stanovanju, sem v jezi naenkrat zagledala odrešitev...... ob likalni deski je stala steklenica destilirane vode. Z veseljem sem jo odnesla v kopalnico, si umila roke, obraz, zobe...... Kdo bi si mislil. Imam pa izgovor, da zvečer ne bom likala - zmanjkalo je destilirane vode.

In za zaključek - ko sem že bila urejena, da grem skozi vrata, so po radiu povedali, da ni vode, ker je na Vrbanskem platoju prišlo do izpada elektrike. AMEN!

Mali mož odhaja v svet...

Obožujem jutranje sprehode. Predvsem takšne ob zgodnjih jutranjih urah, po možnosti pred službo. Najlepše na teh sprehodih je, da pravzaprav skoraj ni sprehajalcev, ni psov, sliši se ptičje petje in moj mali mož lahko brezskrbno raziskuje okolico.

Pa sva le dočakala konec zime!

Kako smo postali vlomilci…

Ključi od avta so zelo občutljiva stvar. Zelo moramo paziti na njih…… Predvsem jaz sem specialist kaj se tiče ključev. Ene sem čudežno izgubila pred dobrim mesecem….. Zakaj čudežno?? Avto sem parkirala pred blokom (2 m od vhoda). Pobrala sem ven oba nahrbtnika, malčka in zaklenila vrata…. Natovorjena kot Šerpa sem se privlekla do stanovanja – doma na tepihu mi je celo iz žepa padel mobitel– in končno odložila vse iz rok…. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da sem nakaj pozabila v avtu. Obula sem se, oblekla jakno, potisnila roke v žep in ključa ni bilo nikjer. Naenkrat me je udarilo kot strela. Stekla sem po stopnicah…..naenkrat nisem bila več prepričana, če sem avto sploh zaklenila…. Prišla sem do avta, ki je lepo zaklenjen stal na svojem mestu – ključa ni bilo nikjer. Še enkrat sem šla počasi po stopnicah proti stanovanju – ključa še zmeraj ni bilo nikjer….pregledala sem stanovanje – ključa ni bilo nikjer…. Izginil je moj ključ od avtomobila, na katerem je bil kar težek kovinski obesek (nebi o podrobnostih). Če bi mi kjerkoli padel iz žepa (razen mogoče na domačem tepihu) bi slišala. Med osumljenci se je znašel tudi malček, ki z največjim užitkom prenaša stvari po stanovanju in jih tlači v majhne luknje…… A na srečo smo imeli še rezervo.

Včeraj, ko je malček spal, je M. pokazal dobro voljo, odpeljal večja dva na igrišče in istočasno šel na črpalko z mojim avtom….Nazaj grede proti domu se je odpeljal do trgovskega centra po eno malenkost in mulca je pustil v avtu – za 2 minuti! In kot pridna otroka sta postiskala vse gumbe in ponosna, da nista pustila odklenjenega avtomobila stekla za svojim očetom….

V tistem trenutku sem jaz prejela klic groze in besa…. Pobasala sem malčka, vzela rezervni ključ od drugega avta in se peljala po njih. Otroka sta žalostno gledala v tla, M. pa se je kadilo iz ušes. Da ne govorim kaj vse je ostalo v avtu. Med drugim tudi ključ od drugega avta, ključi od stanovanja, šolska torba enega od otrok, mobitel, voziček od malčka,…..

Popoldan smo vse tri otroke pustili pri babici in se šli vlomilce (na parkirišču trgovskega centra)…..skupaj sva zbobnala kar nekaj ljudi – sorodnikov in prijateljev, a avto se ni vdal… Ljudje so nas čudno gledali, dobili smo takšne in drugačne nasvete, zmrznili smo, avto pa je ostal zaklenjen…. Prenočil je na parkirišču trgovskega centra…..midva sva obupala in zdaj čakava na strokovnjaka – pa še nedelja je. Če nam ne bo uspelo še danes prit v avto, bo šel eden od otrok jutri v šolo brez torbe….

Še sreča, da včeraj ni bil petek 13. – postala bi vraževerna….

VALENTINOVO

Valentin
Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana 'odrešenje' (apolytrosis) in 'poročna soba'.«

Srednji vek
Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje:
• na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.
• Ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
V večini legend se kot datum svetnikovega mučeništva pojavlja 14. februar.
Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba Valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je Valentinovo«.

Valentinovo na Slovenskem
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.
Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
Kot dan zaljubljencev se Valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentinovo

Valentinovo – ne vem zakaj ljudje delajo tak cirkus okrog tega. Ko sem bila otrok ga sploh nismo poznali. Ljubezen smo si izkazovali kljub temu, na takšen ali drugačen način, katerikoli dan v letu in smo bili srečni. In prav zaradi tega, ga nikdar nisem vzela za svojega…..
Vsa ta propaganda in poskusi trgovcev, da bi ljudem iztisnili še zadnji € iz denarnice v imenu ljubezni, me pravzaprav moti in odbija. Majhne pozornosti si lahko izkazujemo kadarkoli in prav to je pomembno, ne pa oglasi na televiziji, ki te opominjajo kako moraš nekomu nekaj podarit…. Od kdaj sama ljubezen ni več dovolj???

Je pa Valentinovo zaradi nečesa drugega prav poseben dan…..tudi zaradi ljubezni….Na Valentinovo moj nečak praznuje rojstni dan in tistega leta, ko se je rodil je bil vsem najlepše darilo. Še posebej njegovemu očku in mamici. Zato malček – VSE NAJBOLJŠE!!!