Utrinki nekega življenja.....

izgubljena....

2011-07-16T21:45:00.001+02:00

Srečanje ženske s samo seboj je igra z resnimi posledicami.

Je božanski ples.

Ko srečamo sami sebe, smo dve božanski energiji,

dva svetova, ki trčita skupaj.

Če je srečanje dovolj silovito, en svet uniči drugega.

(P. Coelho - Enajst minut)

.....včasih nevem kdo sploh sem. Sem polna energije, na trenutke pa imam občutek, da razpadam na koščke...... Življenje ni enostavno. Je nepredvidljivo, nikdar nevemo, kaj nas čaka v naslednjem trenutku. Spoznala sem, da ljudi ne smemo obsojati, saj nikdar ne vemo kaj se lahko zgodi nam....

...

2009-04-27T18:35:00.003+02:00

Ni še tako dolgo tega, ko sem bila majhna deklica in sem uživala v očkovem naročju. Z bratom sva se igrala z njim, prepeval nama je, vozil naju je v kamionu....
Danes ima moj očka siv obraz in žalostne oči. Postaral se je, srce ne deluje tako kot bi moralo.....in jaz sem neskončno žalostna. Strah me je vsakega maminega telefonskega klica, ker se bojim slabih novic.
Zadnje dneve zelo veliko razmišljam o svojem otroštvu. Šele sedaj se dobro zavedam, kako mi je vsak trenutek pomemben in kako si želim, da določenih stvari ne bi nikdar pozabila. Otrokom veliko pripovedujem kako je bilo, kje vse smo bili in kaj smo počeli. Nočem razmišljat o tem, kaj bo prinesel čas....nočem razmišljat, a misel je ves čas tukaj nekje čisto blizu..... vsakih nekaj trenutkov mi šine skozi glavo in bolečina mi stisne srce.

Jutri ga ponovno peljemo v bolnišnico...nevem kaj nam bodo povedali in kako dolgo bo tam. Zelo sem žalostna in zelo se bojim in kljub svojim letom še zmeraj hočem svojega očka.

NEDELJA

2009-03-22T14:23:00.002+01:00

Obožujem sončne nedelje!

Tisti, ki me poznajo že vedo, da me ob nedeljah v času kosila lahko najdejo na klopci pod še golimi vejami starega kostanja. Redke trenutke miru in tišine preživim ob spečem malčku, s knjigo v roki in dobro skodelico kave. To je moja meditacija. Tako si napolnim baterije za nov teden, ki prihaja.

MAMA

2009-03-08T22:01:00.003+01:00

Najprej je sama tema,
najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica
in iz nje ljubek deklič.

Iz njega mamica zraste,
a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat
in jaz pridem na svet.

Iz mamice zraste mama,
bogvekdaj, kar nekega dne,
ko še sama ne ve, da ji pada
prvi sneg na lase.

Ko jaz odrastem, raste
mama počasi nazaj,
dokler babica ne postane
in pride z vnuki v raj.

Tone Pavček

Pa saj to ni res....

2009-03-05T08:37:00.003+01:00

Kaj je lahko zjutraj najlepše, ko vstaneš in se začneš urejat za službo????

M. in otroka so že šli od doma. Jaz sem ostala doma z malčkom in imela sem še dovolj časa, da naju v miru uredim. Zaspana in skuštrana sem prišla v kopalnico, hotela sem si umit roke, ker sem previjala malčka, stisnila sem si milo na roke, odprla pipo......vode pa ni bilo od nikoder..... VODA!!!!!!! Iz obupa sem zakričala. Z mokrimi robčki sem si brisala milo iz rok in šla v upanju poskusit v kuhinjo. Tudi tam ni bilo vode. ...

Pa to je noro!!! Kaj ti lahko še kaj bolj pokvari dan že navsezgodaj zjutraj???? Klicala sem mamo, ki živi 1,5 km vstran in na mojo žalost tudi ni imela vode. Pa kaj se to danes dogaja????? Bila sem že pošteno besna, poklicala sem M. v službo in sem mu rekla, da do nadaljnega ostanem doma, saj takšna ne morem od hiše!!!

Ko sem nervozno hodila po stanovanju, sem v jezi naenkrat zagledala odrešitev...... ob likalni deski je stala steklenica destilirane vode. Z veseljem sem jo odnesla v kopalnico, si umila roke, obraz, zobe...... Kdo bi si mislil. Imam pa izgovor, da zvečer ne bom likala - zmanjkalo je destilirane vode.

In za zaključek - ko sem že bila urejena, da grem skozi vrata, so po radiu povedali, da ni vode, ker je na Vrbanskem platoju prišlo do izpada elektrike. AMEN!

Mali mož odhaja v svet...

2009-03-02T09:28:00.006+01:00

Obožujem jutranje sprehode. Predvsem takšne ob zgodnjih jutranjih urah, po možnosti pred službo. Najlepše na teh sprehodih je, da pravzaprav skoraj ni sprehajalcev, ni psov, sliši se ptičje petje in moj mali mož lahko brezskrbno raziskuje okolico.

Pa sva le dočakala konec zime!

Kako smo postali vlomilci…

2009-02-15T13:15:00.004+01:00

Ključi od avta so zelo občutljiva stvar. Zelo moramo paziti na njih…… Predvsem jaz sem specialist kaj se tiče ključev. Ene sem čudežno izgubila pred dobrim mesecem….. Zakaj čudežno?? Avto sem parkirala pred blokom (2 m od vhoda). Pobrala sem ven oba nahrbtnika, malčka in zaklenila vrata…. Natovorjena kot Šerpa sem se privlekla do stanovanja – doma na tepihu mi je celo iz žepa padel mobitel– in končno odložila vse iz rok…. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da sem nakaj pozabila v avtu. Obula sem se, oblekla jakno, potisnila roke v žep in ključa ni bilo nikjer. Naenkrat me je udarilo kot strela. Stekla sem po stopnicah…..naenkrat nisem bila več prepričana, če sem avto sploh zaklenila…. Prišla sem do avta, ki je lepo zaklenjen stal na svojem mestu – ključa ni bilo nikjer. Še enkrat sem šla počasi po stopnicah proti stanovanju – ključa še zmeraj ni bilo nikjer….pregledala sem stanovanje – ključa ni bilo nikjer…. Izginil je moj ključ od avtomobila, na katerem je bil kar težek kovinski obesek (nebi o podrobnostih). Če bi mi kjerkoli padel iz žepa (razen mogoče na domačem tepihu) bi slišala. Med osumljenci se je znašel tudi malček, ki z največjim užitkom prenaša stvari po stanovanju in jih tlači v majhne luknje…… A na srečo smo imeli še rezervo.

Včeraj, ko je malček spal, je M. pokazal dobro voljo, odpeljal večja dva na igrišče in istočasno šel na črpalko z mojim avtom….Nazaj grede proti domu se je odpeljal do trgovskega centra po eno malenkost in mulca je pustil v avtu – za 2 minuti! In kot pridna otroka sta postiskala vse gumbe in ponosna, da nista pustila odklenjenega avtomobila stekla za svojim očetom….

V tistem trenutku sem jaz prejela klic groze in besa…. Pobasala sem malčka, vzela rezervni ključ od drugega avta in se peljala po njih. Otroka sta žalostno gledala v tla, M. pa se je kadilo iz ušes. Da ne govorim kaj vse je ostalo v avtu. Med drugim tudi ključ od drugega avta, ključi od stanovanja, šolska torba enega od otrok, mobitel, voziček od malčka,…..

Popoldan smo vse tri otroke pustili pri babici in se šli vlomilce (na parkirišču trgovskega centra)…..skupaj sva zbobnala kar nekaj ljudi – sorodnikov in prijateljev, a avto se ni vdal… Ljudje so nas čudno gledali, dobili smo takšne in drugačne nasvete, zmrznili smo, avto pa je ostal zaklenjen…. Prenočil je na parkirišču trgovskega centra…..midva sva obupala in zdaj čakava na strokovnjaka – pa še nedelja je. Če nam ne bo uspelo še danes prit v avto, bo šel eden od otrok jutri v šolo brez torbe….

Še sreča, da včeraj ni bil petek 13. – postala bi vraževerna….

VALENTINOVO

2009-02-14T08:51:00.006+01:00

Valentin
Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana 'odrešenje' (apolytrosis) in 'poročna soba'.«

Srednji vek
Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje:
• na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.
• Ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
V večini legend se kot datum svetnikovega mučeništva pojavlja 14. februar.
Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba Valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je Valentinovo«.

Valentinovo na Slovenskem
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.
Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Štmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
Kot dan zaljubljencev se Valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Valentinovo

Valentinovo – ne vem zakaj ljudje delajo tak cirkus okrog tega. Ko sem bila otrok ga sploh nismo poznali. Ljubezen smo si izkazovali kljub temu, na takšen ali drugačen način, katerikoli dan v letu in smo bili srečni. In prav zaradi tega, ga nikdar nisem vzela za svojega…..
Vsa ta propaganda in poskusi trgovcev, da bi ljudem iztisnili še zadnji € iz denarnice v imenu ljubezni, me pravzaprav moti in odbija. Majhne pozornosti si lahko izkazujemo kadarkoli in prav to je pomembno, ne pa oglasi na televiziji, ki te opominjajo kako moraš nekomu nekaj podarit…. Od kdaj sama ljubezen ni več dovolj???

Je pa Valentinovo zaradi nečesa drugega prav poseben dan…..tudi zaradi ljubezni….Na Valentinovo moj nečak praznuje rojstni dan in tistega leta, ko se je rodil je bil vsem najlepše darilo. Še posebej njegovemu očku in mamici. Zato malček – VSE NAJBOLJŠE!!!

PETEK 13

2009-02-13T16:45:00.009+01:00

Zakaj petek?
Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov) - 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja - takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot svet dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o "čarovniški soboti". Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Frey (Frey day - Friday).

Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za "hudičevo orodje". Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov Templarjev. Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen z enostavno logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

VIR: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=19243

Kaj pa jaz vem, če sem vraževerna.....nikdar se nisem preveč ukvarjala s tem. Nikdar nisem imela kaj prida strahu pred petkom 13. Pravzaprav je za mene (oziroma za naju z M.) 13 zelo srečna številka - 13. v mesecu pred 10. leti se nama je rodila najina deklica. Res, da je bila sreda in ne petek, ampak kljub temu je 13 postala ena izmed mojih najljubših številk.

Tudi današnji petek 13. mi je bil po dolgem času zelo lep petek. Imela sem neplaniran dopust, ker je bil moj služben računalnik na servisu in sem lahko pobasala malčka v voziček in sva šla v mesto na čvek....malček je zaspal, čvekala je mama. In kako si naj potem želim še sploh kaj lepšega kot takšen dan za odkop. Pošteno sem si prevetrila možgane in razmigala ude.....zelo je pihalo in jaz sem postopala okrog cele 3 ure..... Tudi denarnico sem malo prevetrila, a to spada zraven. Sedaj sem spočita, dobre volje in pripravljena na vikend.

In zakaj mi po vsem tem nebi bil všeč petek 13.???

Bolečina

2009-02-11T22:16:00.007+01:00

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina.

Odkar sem mama sem na bolečino še posebej občutljiva. Zelo me boli, če se katerikoli od mojih otrok udari, ali je žalosten. To je prav posebne vrste bolečina. Takšna, ki ti seže do srca.....
Danes je malček v vsej svoji razigranosti udaril ob rob mize v dnevni sobi....saj nevem....vse skupaj se je odvilo prehitro......udaril je z bradico in začel zelo jokat. Z nadzvočno hitrostjo sem ga dvignila s tal in gledala bradico, potem pa sem videla polna usta krvi, največ okrog zgornjih zobkov. Pa ne zobki - mi je šinilo skozi misli....malo sem ga poskusila umit z hladno vodo, a je preveč jokal in v joku mi je zaspal.....
Pa tako pazimo te lepe zobke, jih redno čistimo.......
Ko sem bila jaz majhna sem si pri padcu nabila zgornje zobke, ki so zaradi udarca potemneli.....tega me je bilo zmeraj strah in sem čuvala zobke svojih otrok. Zdaj pa to..... Upam, da mogoče le niso zobki, mogoče si je samo prebil ustnico..... Ko bi mi vsaj pustil pogledat.....

Zdaj malček sladko spi....jaz pa si že dve uri očitam - saj sem bila ob njem, ko se je to zgodilo - da bi udarec morda lahko preprečila.....

....ah, kako sem neukrotljiva....

2009-02-09T08:45:00.001+01:00

Ko sem zjutraj vsa zaspana pritavala v kopalnico in me je zaslepila luč...navsezgodaj, ko se mi še sanjalo ni kdo sploh sem,.....sem v ogledalu zagledala čudno podobo. Gledala me je z napol odprtimi očmi in nekaj na njej je bilo prav grozljivo za takšne zgodnje ure.....prvo sem mislila, da sanjam, potem pa se mi je posvetilo..... O groza, saj to sem jaz......moji lasje so štrleli na vse mogoče in nemogoče strani.....saj to ni mogoče...... V prvem trenutku sem samo strmela v to zmedo na glavi in v trenutku sem bila popolnoma budna. Še sreča, da me ni nihče srečal na poti v kopalnico. In nato so sledili različni prijemi in različni kozmetični pripomočki, podoba v ogledalu je postajala spodobna, a kljub vsemu še zmeraj ni bilo tako, kot sem si želela...

Že kot otrok sem imela podobne težave. Glava je bila zmeraj polna kodrov, katerih nisem marala. Ne glede na to kako dolgi so bili lasje. V nekem trenutku pubertete sem jih skušala zravnat z glavnikom in raznimi geli, kar je bilo na pol uspešno.....bila sem kot limona, a tega takrat nisem vedela. Sledila je odrešitev, lasje so zrastli in lahko sem jih spela v čop. Takrat sem jih celo vzljubila (ko je bila puberteta že za menoj).....sveže oprani so mi lepo valovili čez ramena - cool.
Sedaj so spet kratki iz določenih razlogov - manj zahtevno, hitreje oprano, skratka praktično. In sedaj se dogaja to kot včasih....polna glava jih je in štrlijo na vse strani...so pa vseeno moji, kljub večni borbi jih ne dam!

Sanje....

2009-02-04T09:01:00.001+01:00

Danes sem sanjala..... nekaj nenavadnega, ki se mi je zelo vtisnilo v spomin. Ni bilo grozno, ni bilo žalostno, pravzaprav niti veselo ni bilo. Res je bilo nenavadno....

Od kar sem se zbudila razmišljam o tem in skušam analizirat svoja občutja. Sanjala sem deklico, starosti mojih otrok. Prišla je k nam in mi je bila zelo simpatična kot, da je moja.(ne glede na to čigava je bila) In v tem trenutku ozadje zgodbe niti ni pomembno.....mogoče pa se motim....

Zakaj se ponoči določeni dogodki in določeni ljudje prikradejo v naše sanje. Dogodki, ki se niso zgodili in ljudje, ki ne obstajajo (ali pa jih mogoče ne poznam). Le kaj nas skušajo opomnit, le kaj nam skušajo povedat. Najbolj zanimivo pa je, da nekatere sanje pozabimo takoj zjutraj, nekaterih se sploh ne spominjamo, nekatere pa nas spremljajo ves dan. Kdo bi to vedel.....

Strah....

2009-01-27T22:11:00.001+01:00

Strah je eno čudno čustvo.....ko se enkrat naseli v tebe, se ga zelo težko znebiš. Gleda iz vsakega vogala in preži na tebe iz vseh lukenj. Prikrade se v vsako misel, v sanje in te stiska za srce in želodec.....
Strah nas je pravzaprav lahko zaradi različnih dogodkov, zaradi različnih stvari.... bojimo se lahko za sebe ali največkrat za svoje bližnje.....

Strah je del našega življenja... Premagati ga moramo sami, ali pa se moramo enostavno naučiti živeti z njim...

Kilogrami in kilogramčki...

2009-01-22T21:40:00.002+01:00

Kot vsako leto po novem letu sem končno tudi letos upihnila prah iz Orbitreka. Nabrali so se kilogrami in kilogramčki...lepo počasi, mesec za mesecem..... Pravzaprav že odkar smo dobili malčka sploh niso popolnoma izginili in tako malo, po malo so se nevem od kot nabrali do....neke meje.... No ja, ni čisto res, da nevem od kot.... malo je k temu pripomogla poškodba kolena in posledično manj gibanja, pa zima in z njo posledično zelo malo sprehodov, pa vse tiste sladice ob praznikih, katerim se po prvotnem načrtu nameravaš odpovedat....

In tako je sedaj moj Orbitrek lep in bleščeč sredi dnevne sobe....tudi volja je....ampak kako naj malčku razložim, da ne more stat zraven, ko se jaz želim malo razmigat....če pa je to najbolj zanimivo na svetu...

Ampak bom že, ko bo zaspal.....

Noge....

2009-01-21T21:56:00.001+01:00

Kakšen dan...vremena raje ne bom komentirala, ker nima smisla...drugače pa mi je danes bilo zelo naporno. Ves čas sem zehala, nisem se uspela zbrat in skoncentrirat na delo....skratka nisem počela nič pametnega, tako doma, kot v službi...

Otroci, ki so moja sreča niso bili naporni, sem pa zelo vesela, ker je v stanovanju zavladala tišina in vsi že sladko spijo.... Je pa presenetil malček.....končno se je spustil moje roke in se kot človek sprehodil čez dnevno sobo...1x, 2x, 3x,....z nasmehom na ustih. Verjetno mu je končno postalo jasno zakaj se uporabljajo noge. Mogoče bo pa igral nogomet kot njegov brat in jih je čuval z namenom....

BRAVO MALČEK!!!

kakšen dan.....

2008-10-11T16:16:00.000+02:00

Tako se počutim danes.....brezveze.......saj nevem, če ima sploh smisel komentirat....
Pa tako lepo se je začelo.....potem pa ena malenkost in se je vsul plaz......Saj vem...... sem pretrmasta, preobčutljiva,........nisem mogla bit tiho,.......

Jutri bo bolje...

ujela sem žarke.....

2008-10-01T18:09:00.002+02:00

V tiho samoto se kradejo, sijejo
polni nemira in polni mladosti
sončni prameni, in ljubko se vijejo
lahki zefiri, otroci prostosti....

Dragotin Kette,Izprehod

Nedelja...

2008-09-14T17:49:00.001+02:00

deževna in mračna....po dolgem času. Ampak paše........ Ostali smo doma in lahko delam kar želim...no ja, skoraj kar želim. Zaradi delovnega tedna in današnjega zgodnjega vstajanja sem malo omotična, ampak me ne moti. Srečna sem, ker je nedelja. Ne vem, kdaj sem se nazadnje veselila slabega vremena. Kljub vsemu dež umiri vsakodnevni divji tempo. Vsa hišna dela so bolj počasna, počitki vmes vse pogostejši in vse daljši in samo še čakam trenutek, da vzamem v roke knjigo in se zleknem v posteljo.....

Tišina v stanovanju je pomirjujoča, lahko se predajam svojim mislim in me nič ne zmoti. Takšni idilični trenutki so pri nas zelo redki. Navadno kdo kaj potrebuje, ali nekje igra glasba, sliši se ropot igrač, tudi delo me navadno vedno čaka..... pravzaprav me tudi sedaj, ampak ta trenutek je samo moj. Moram ga izkoristit.....

Čuden dan....

2008-08-11T20:51:00.001+02:00

Danes je tako čuden dan...... Nevem, ali bo polna luna ali me mučijo hormoni..... Sitna sem, vse me moti, najraje bi se z vsemi prepirala...... Najbolj grozno pa je, da se zavedam, da mi gredo vsi na živce.

Če bi imela možnost, bi najraje ostala zaprta v stanovanje. To je najboljši način, da pred svojimi izpadi obvarujem sebe in druge. A ne gre..... Na srečo je dan pri koncu. Zleknila se bom pred TV in se smilila sama sebi. Pridejo tudi takšni dnevi.

Jutri bo boljše...se tolažim.

2008-08-06T09:13:00.001+02:00

Pa je minilo..... spet smo doma. Morje smo pustili za seboj.... Ostajajo pa lepi spomini, na ljudi, barve, vonj,..... Že vnaprej se veselim prihodnjega leta, ko bomo spet tam. Že vsa leta ima otok posebno mesto v mojem srcu. Tam sem doma.....

Počasi se ob skodelici kave poskušam spravit v stari ritem, pa mi še ne uspeva. Kupi neopranega perila me spominjajo na to, da smo včeraj bili še ob morju..... Stroj pere, stojalo je polno, jaz pa še zmeraj nisem prišla k sebi. Mogoče po drugi kavi....

Zvok angelov

2008-08-01T00:10:00.002+02:00

Danes sem čisto po naklučju, na sprehodu v bližini cerkve zaslišala, kako nekdo igra na orgle. Ne spomnim se kdaj me je nazadnje kaj tako prevzelo...
Povzpela sem se po stopnicah proti cerkvi in vstopila. Sedla sem na prvo klop ob vratih in poslušala kot hipnotizirana. Zdelo se mi je, da je glasba zapolnjevala prav vsak kotiček v cerkvi. Bilo je izjemno. Po telesu sem imela mravljince....

Nekdo je igral s toliko ljubezni...

Ines, želim si, da bi te naslednje leto imela priložnost ponovno slišati kako igraš.

...

2008-07-25T10:13:00.002+02:00

Pa smo dočakali sonce...

In končno je bil jutranji sprehod takšen, kot sem si ga želela - v kratkih rokavih. Jutranjo kavo sem lahko spila na rivi, ker končno ni pihalo in poslušala zvoke galebov, ki so letali nad našimi glavami. Zelo lepo je zjutraj...vsakokrat znova me očarajo ti zvoki in te barve.

Obožujem morje!

Morje....

2008-07-23T16:03:00.002+02:00

Mislim, da sem kar nekaj mesecev odštevala in včeraj končno dočakala morje.
Morje... Mislim, da me še nobeno leto ni tako zeblo. Vceraj zjutraj je bilo v Splitu 15 stopinj.... In to sredi poletja.

Tolažim se z mislijo, da bo jutri bolje.

DOPUSTNIŠKA NERVOZA......

2008-07-19T20:54:00.001+02:00

Že odštevamo....... Še 2x spimo in gremo na morje.

Mene pa malo grabi panika. Saj stvari so že več ali manj pripravljene za v torbe, kupljeno je tudi že vse (razen sestavin za sendviče), meni pa se zdi, da imam še toliko dela, da ne bom zmogla.
V tem trenutku stanovanje izgleda kot, da je treščila bomba. Jaz pa nimam prave volje do pospravljanja, ker se mi zdi, da se nikjer nič ne pozna. Povsod so torbe, igrače, zdravila, kozmetika,.....kako naj v vsem tem še pospravljam........

Ko se bom vsedla v avto, bom pustila vse za seboj....kar ne bom uspela naredit, me bo počakalo......, ampak jaz sem kljub temu nervozna!!!!

2008-06-26T09:59:00.001+02:00

....če je ta moški le košček mojih sanj, potem se bo vrnil vame

Njegov dih riše črke na steklu mojih lic

Ovijem ga kakor tema

Dihnem mu v usta

& ga naredim resničnega

( Erica Jong - Moški pod posteljo)

Danes

2008-05-26T19:13:00.002+02:00

Danes so končno bile temperature kot sem si jih želela. POLETNE!!!!

Na sprehodu ob Dravi me je spreletelo kot, da sem na morju.

Morje........ vonj po soli...... oglašanje galebov.......tiha mirna jutra.......kava in rogljiček ob obali..... ribiči, ki se z ulovom vračajo iz ribolova.....

To je nekaj najlepšega.

Še dva meseca...

Že odštevam.....

Ljubezen...

2008-05-17T22:27:00.002+02:00

Nevem s katerimi besedami bi opisala občutke, ko so mi povedali, da moram otroka odpeljat v bolnišnico. Prvi trenutek se mi je zdelo, da mi bo počilo srce. Ampak mame smo močne in v najtežjih trenutkih je v nas največ ljubezni. In prav ljubezen je ta, ki nas naredi močne.

Zdaj sem mirna

Malcek je zaspal.

Jaz pa z neskoncno ljubeznijo v srcu čakam, da se bo zbudil in ga bom ponovno lahko stisnila k sebi.

Pomlad.....

2008-05-14T22:34:00.001+02:00

Pomlad, vse cveti, dnevi so dolgi in sončni,....prav o tem sem sanjala vso dolgo zimo. Točno to sem si želela..... Nekaj najlepšega je, ko lahko po cel dan pohajkuješ, se nastavljaš sončnim žarkom.... Vsaj večini je to nekaj najlepšega..... No, saj je meni tudi, a z eno lepotno napako...
Bobni mi v glavi, solzijo se mi oči, peče me nos, praska po grlu,....

Pa zakaj ravno mene? Pa tako sem čakala na to pomlad...

Dež

2008-05-05T14:26:00.001+02:00

Tiste dneve, ko dežuje se mi pogosto po glavi mudijo težke misli. Nevem, mogoče je malo tudi vpliv lune....

Je pa res, da me zadnje dneve zelo morijo določeni članki v vseh časopisih. Ko jih bereš se vprašaš koliko je sploh vredno človeško življenje in koliko pomenijo urejene družinske razmere.

Saj v takih trenutkih in ob takšnih zgodbah se poglobiš v sebe in razmišljaš.....

Jaz sem srečna, da imam svojo družino. Otroci, partner, ljubezen in razumevanje so mi pomembnejši od vsega v življenju. Če bi se ponovno rodila in bi lahko izbirala, bi si ponovno izbrala isto pot. Sploh ne bi razmišljala. Izbrala bi si točno takšno življenje, tega partnerja in te otroke.

Zakaj pa jih potem zaradi ljubezni mora toliko trpeti? In zakaj toliko otrok živi v strahu?

Tvoja roka....

2008-04-22T10:54:00.001+02:00

Tvoja roka tiha, bela

mi odkriva svet v sijaju -

da je vse za dva, za naju,

mi drhte je razodela.

V dlani moji trepetaje

hkrati daje in prejema -

vse je razdeljeno dvema,

da spet dvema vse se daje....

Vitka kakor hrepenenje

kvišku dviga me iz teže -

in ko me v ljubezni veže,

daje mi osvobojenje.

(Janko Glazer)

Srečna sem, da te imam... Polepšal si mi življenje...

2008-04-20T18:06:00.001+02:00

Leta se dodajajo, sanje se ponavljajo,
tudi ti boš skoraj star,
roža boš in boš vrtnar.....

(Feri Lainšček - VEČER, 19. april 2008)

Trenutek, ko ti zastane dih.....

2008-04-17T11:54:00.001+02:00

Kdaj?

Je to prva ljubezen ali, ko spoznaš svojega partnerja - očeta svojih otrok ali, ko ti prvič položijo k prsim komaj rojenega otroka?

Vsak od teh trenutkov je neponovljiv.

Želiš ga vtisniti v spomin in ga za zmeraj obdržati tam.

Želiš ohraniti občutek prvega dotika ustnic, nek vonj, neko glasbo,...

Želiš ohranit občutek v srcu, ko so se roke prvič dotaknile še mokrega telesca tvojega komaj rojenega otroka in želiš ohranit zvok prvega joka, prvega smeha,....

Zakaj smo se rodili?

Da bi nekomu polepšali ure, dan ali življenje,....

Da rodimo na ta svet otroke, ki ga bodo izboljšali,....

Ali enostavno, da živimo za trenutke, ko ti zastane dih,....

misel..

2008-04-17T09:31:00.001+02:00

Koliko sploh živi človek?
Tisoč let ali eno samo leto?
Živi en teden ali cela stoletja?
Za koliko časa umre človek?
Kaj bi rad povedal za zmeraj?

Pablo Neruda

Moji sončki

2008-04-16T22:36:00.002+02:00

Vse moje misli se začnejo in koncajo pri njih. Obožujem svoje tri otroke.

Misel za začetek.....

2008-04-16T17:36:00.001+02:00

Zadihajmo svoje življenje.

Naj bo polno nas.

Ne hranimo ga z drobtinicami

v temnem kotu.

Vihrajmo z njim skozi čas.